Free yourself from suffering

Free yourself from suffering oziroma kako osvojiti umetnost sreče?
 
Pokažite mi koga, ki si želi trpljenja in bolečin, temnih dni in mučnih občutkov… Vsi stremimo in si želimo veselja, radosti, sreče, notranjega miru in ljubezni v neskončnosti, ne samo v obliki kratkotrajnih trenutkov.

Pa vendar nam ne uspe! Ker si ne želimo dovolj, se ne trudimo dovolj, nimamo dovolj časa ali denarja?
Ne, ne uspe nam, ker ne vemo kako.

Učenja budizma so namenjena temu, da razumemo ta kako, ne kot navodila, temveč kot predlog, kajti budizem ne temelji na Bogu, njegov center je človek. Trajne sreče in resnične radosti ne prinaša denar ali moč, prihaja iz nas, sami pa moramo ugotoviti kako priti do tega stanja, z vedenjem, izkušnjami, občutki…

Našo življenjsko izkušnjo budizem razume na dva načina : samsaro in nirvano.

 
 
 
 

Samsara je praznina, njena pojavna oblika ali izkušnja je nevednost. Ker jo ne vidimo takšno kot je, jo ne doživljamo kot praznino in to je vzrok za trpljenje.

Življenje v samsari lahko primerjamo s sanjanjem. Vse izkušnje v Samsari so kot v sanjah, vse se dogaja,ampak ne zares. Ko se zbudimo, teh izkušenj ni. Vse te izkušnje so stvar zamegljenega oz. nevednega uma. Težava je v tem, da zaradi te nevednosti trpimo, kajti nevedno stanje uma ni sposobno uvideti resnično naravo.

Nirvana je prav tako praznina, je stanje uma brez nevednosti. Ko se znebimo vse nevednosti, preidemo v stanje nirvane, razsvetljenosti. Naša percepcija je osvobojena zablod in nevednosti, zato ni več trpljenja. Stanje nirvane je doživljanje trajne sreče in resnične radosti.

Nirvano lahko dosežemo prav tukaj in zdaj, vendar ne pride avtomatično, z leti in izkušnjami. Zanjo se moramo odločiti in delovati v skladu s tem, da končamo z nevednostjo, lastno zaslepljenostjo.

 
VČERAJ, DANES, JUTRI

Pomembno je biti, živeti danes z namenom in radostjo, vendar to ne pomeni, da ne mislim na jutri. Če danes ne naredim kar imam za narediti, ne pomagam tistemu kar me čaka jutri. Danes je najboljša priprava za jutri.

Pot me je pripeljala do tibetanskega budističnega mojstra Ringu Tulku Rinpoče, ki je predaval na podlagi besedila “Okras osvoboditve” , tibetanskega budističnega mojstra Gampope, ki me je spomnil in opomnil kaj je zares pomembno v našem življenju in čemu je vredno posvečati svoj čas in energijo- za začetek sebi :). Hvala.

 

“Buddha” means ” the awakened one”- that is, someone who has woken up from the dream of being a separate ego in a material universe.  Message from Gautama Siddhartha, whom we affectionately call the Buddha, was simply this: “You are all Buddhas. There is nothing you need to achieve.  Just open your eyes.”

Zgodba o odnosih

Nikoli do zdaj niso odnosi zahtevali od nas, da se tako pošteno in zavestno soočimo sami s seboj in drug z drugim. Če hočemo danes ohraniti živo vez, se moramo znebiti starih navad in slepih peg, razviti celo vrsto različnih moči, občutkov in se poglobiti vase.

Odkar se ne moremo več zanašati na odnose kot na predvidljiv vir tolažbe in varnosti, smo se znašli na razpotju, kjer nas čaka najvažnejša odločitev. Lahko se na vso moč oklepamo starih, zastarelih obrazcev in koprnečih fantazij, četudi se niti ne ujemajo s stvarnostjo niti niso uporabni. Namesto tega se lahko naučimo uporabljati težave v medsebojnih odnosih kot priložnost za prebujanje in odkrivanje svojih najlepših človeških vrlin, kakršne so zavedanje, sočutje, humor, modrost in neustrašna predanost resnici. Če si izberemo ta pristop, postane odnos pot, ki nas globlje poveže s samim seboj in tistimi, ki jih imamo radi, ter okrepi občutek, kdo smo.

Razvijanje nove ravni zaupnosti v medsebojih odnosih je osebno in kolektivno nujno. Je pomemben korak pri odpravljanju pradavnega razkola med moškim in žensko ter združitvi dveh polovic človeštva. Nauravnoteženost med moškim in ženskim načinom bivanja, ki je trajala stoletja,je pustila globoko rano v človeški duši. Nihče ne more uiti posledicam te rane, ki je zarezana v naše notranje in zunanje življenje. Znotraj jo občutimo kot razkol med srcem in razumom, čutenjem in mišljenjem, ranljivostjo in močjo, na zunaj pa se kaže kot vojna med spoloma, kot brezobzirno izkoriščanje zemlje, kar ogroža ves planet. Dokler človeška zavest ne bo spremenila starega nasprotja med moškim in ženskim v ustvarjalno zvezo, bomo razdrobljeni in sprti s samimi seboj kot posamezniki, pari, družbo in raso.

Osnovno sredstvo za ta kritični premik naprej, ki ga človeštvo mora narediti, je naš trud da bi razvili globljo raven zaupnosti. Ko se podamo v to smer, dobi odnos med moškim in žensko širši pomen, večji kot le obstoj in varnost: postane orodje za razvoj človeške zavesti. Če si v tej luči ogledamo osebne težave v odnosih, ti niso več videti tako osupljivi in porazni. Kajti sleherni napredek v evoluciji zahteva precej poskusov in zmot, preden se porodi kaj novega.

Če se nas bo dovolj odzvalo na izziv o drugačnem odnosu med moškim in žensko, če bomo odnos razumeli kot priložnost, da se znebimo slepil in razvijemo najglobje moči ter razširimo občutek o tem, kdo smo, bomo lahko začeli gojiti modrost, ki naši dobi manjka. Ustvarimo lahko novo vizijo ljubezni in skupnosti, ki nas bo razsvetljevala kot posameznike in obenem oblikovala nov svet.

by John Wellwood

Sharing my stories – I AM that I AM

Vem več kot si misliš in mislim več kot vem. Zato želim in delim s teboj.

Tako se odpirajo nova obzorja, nove dimenzije, nove realnosti.
Tako se odpiram sebi, drugim in celotnemu stvarstvu.
Tako sem to kar sem, navznoter in navzven.
Tako si kreiram svoje življenje, ki mi prinaša nove izzive, nove radosti.
Tako spoznavam sebe in druge.
Tako dajem in sprejemam.
Tako sem JAZ in v največje veselje mi je, če si ti TI.
Tako postaneva eno, v sokreaciji z vsem živim in neživim.
Tako se plete mreža, mreža vseh nas, okoli celotne Zemlje.
Tako spreminjamo svet.

Starec je govoril mi….

Hitim, da ujamem zadnje sončne žarke v objemu dreves, daleč stran od mestne gneče. Z mislimi sem že tam, kjer je vse zeleno in vonj po gozdu prekrije vsako nadležno mestno minuto. Pot mi prekriža starec, ki bi se pogovarjal o pasmi moje psičke, meni pa se tako mudi. Kljub vsemu se ustavim in si ga ogledam- star je, polovica zob mu manjka, a sivi lasje, popotniška obleka in njegovo simpatično pozibavanje ga delajo drugačnega.
Zazre se v moje oči in glasno pove: “Ti ne spadaš sem, vidim te na livadah, travnikih, z živalmi. Ti ne sodiš sem.” Začudena in zbegana sem nad njegovimi besedami, saj nisem pričakovala takšnih besed, ko pa sva ravno obdelovala terierske pasme. Ne pusti se motiti in nadaljuje: ” Veš kaj pomeni barva tvojih oči? Tvoje oči so mešanica vseh barv: modra, zelena, siva, rjava…. kar pomeni da si svoboda, neodvisnost, radost, seks. ”
V sebi se sprašujem kaj za vraga pomeni zdaj tale pogovor in kam pravzaprav pelje. Dvignem pogled, a on nadaljuje kot da ne opazi moje zmedenosti. “Kaj si po horoskopu? Hm… ali kozorog ali oven…hm..kozorog si.” Nemo prikimam. “Točno tako”, nadaljuje ” vidim te- odločnost, samosvojost, a hkrati krhost in nežnost, kot roža v planinah.” Vpraša me še kateri dan je moj rojstni dan in komaj izdavim- deveti. “Devetka, pa veš kaj to pomeni? To so tri trojke- potovanje. Tvoja usoda so potovanja, tujina…” In že mi recitira znamenja mojih partnerjev in v kakšnih odnosih sem z njimi. V trenutku se mi zašibijo kolena, ker tole je pa zame malenkost preveč. Mimoidoči na ulici ti postreže s tvojo preteklostjo in sedanjostjo, kot bi se poznala vrsto let in bi bil moj največji zaupnik.
Še nekaj časa govori, jaz pa se ne morem premaknit iz mesta in le začudeno poslušam ter sem ter tja kaj pripomnim ali pokimam. Zaključi nekako takole: ” Če bi moral nalepiti etiketo čez tebe, bi se imenovala svoboda. To si ti. Prosim, ostani točno to kar si, ne spreminjaj se, za nič in za nikogar. Bodi kar si, ker si popolna. Narava je tvoj dom, ne pozabi tega.” Dvigne dlan in reče: “Give me five.” Skušam mu podati roko, a vztraja z iztegnjeno dlanjo in ko udarim vanjo, se obrne in odide.

Usedem se v avto in nisem prepričana ali se mi blede ali sem res slišala vse to od nekega starca, ki mi je prekrižal pot. S solzami v očeh se odpeljem, kajti vibracija telesa mi daje vedeti, da ima prav. Hvala Rade.

Življenja si ne izbereš, živiš ga!

Vem da je prav

V tišini, v globini moje biti, vem, da je prav.

Objem, s kopanjem v toplini, misel se je potopila v srce, sončni žarek se je dotaknil obzorja, trenutek večnosti, slišim le utrip srca, ki sta utripala v enosti, brez strahov in želja, zlitje sonca, lune in zvezd, prižgala se je luč, lučka v očeh in  srcih. Nasmeh in tiha obljuba, da se bo trenutek ponovil. Vem, da je prav.

Razbijanje iluzij, bolečina, ki vnaša nemir, ni več jeze in strahu, ni več razočaranja, glas spoznanja je presegel omejitve.  Le kako naj ti povem, da želim ti mir, da duša joče, ko se zapiraš in iščeš rešitve v omejenosti uma, brez srca. Oddaljenost, odmaknjenost in neotipljiva senca kot sopotnik. A vem, da je prav.

Vem, da je prav. Pritrdila je kanja, potrdil je veter, prikimala je luna in svoj ja je primaknila kapljica vode.
Vem, da je prav, saj se tako prebuja srce.
Vem, da je prav, saj tako se predaja življenju in večnosti neba.
Vem, da je prav, saj prihaja iz globine moje biti.

Rad imej, rad imej…

Toliko preprostosti, iskrenosti, navdiha…toliko Resnice. V eni sami otroški pesmici.

Vračam se nazaj, tja, kjer sem nekoč bila, z vsem kar sem takrat imela- prešerno veselje, lahkotnost, iskreno veselje in ljubezen do vsega, kar me obdaja.

Zapojem tole pesmico in ves svet je moj:)

Poljsko cvetje revnih je imetje, ki vpija dež in vse poglede
in živi od sonca in besede in cveti, ko sliši toplo petje.

Rad imej, rad imej živali in cvetlice, rad imej, rad imej živali in cvetlice.

Čuj kako žgolijo gozdne ptice, zvonki ptičji jezik nam oznanja
daljna čarna južna potovanja v dežele, kjer rastejo sladice.
Kadar ptiček pade ven iz gnezda, varen dom na dlani mu napravi
in ga vrni materi daljavi, da bo letal kakor živa zvezda.